Aktualune Nevipya

Diaologi-sheruni tema ani Tirana, ano kuadro e Procesesko Brdo – Brioni

  • 04/05/2019
  • By Romano Avazo
Share

Pe khedibe kova khardilo kotar o parlementesko president Kadri Veseli, kote lele kotor o sheruno thay sherunoministri e Kosovako Hashim Taqi thay Ramush Haradinay, sar ini som jene e negociyuna grupako, kote sherutuni tema sine dialogi mashkar e Kosova thay Srbiya thay Berlinesko Samiti, adikerdo 29 aprili, kote fokusi sine lugyaripe e dialogesko.

Palo khedipe o parlamentesko sheruno Veseli informingya kay o Berlinesko Samiti kotar o sah som leutne  jene sine but profitabiluno.

“Simen mandati vash identipendentuni rashtra. Akava si amaro prastav. Dava hako zoralipeya vash sasavipe e lugyaripesko e  (dialogesko) thay kay o Amarikake Rashtre te ovelolen so may baro reprezentipe.Vash amenge si akava procesi but mahatno, si te lah kotor sakote kote shay ka kharenamen. E Kosova si te jal ano Parizi. Nays kera e Merkelake thay Makroneske vash olengo angashipe truyal e Kosova”, dela pe janipe o Veseli.

O Kosovako Presidento , Hashim Taqi palo agoripe e Berlineske Samitesko phengya kay phakyala so ano kosovako-srbyuno dialogo phanglape te phanglol ini o Khetanyune Amarikake Rashtre.

“ Ano Berlini dikhlam kobar si na zorali e Evropa thay sar e Evropaki Unia na si khetanyuni. Roli e Amerikake Rashtrengo si bi yaveruni thay niyekh lekanipe na ka reslol bizo dinamika thay sheruni rola e Amarikake Rashtrengo”, dengya pe janipe o Taqi vash o Radio Slobodna Evropa.

O Dialogi mashkar I Kosova thay e Srbiya aqhavdilo ano qhon novembro e nakle bershesko, vash o sebepi kay o Raipen na mangla te pherel ini rodlaripe e ofisiyalune Beogradesko vash lugyaripe e dialogesko, realiteteya te cidel o decisipe e thovipesko e taksengo vash phirevipe e srbyune malesko.

E parlementesko Presidento , Kadri Veseli phengya ani emisiya "Zona debate" ani televiziya "Klan Kosova" kay o decisipe e taksengo pe srbyuno mali si may murshikano decisipe koya ji akana angya e Kosova.

O Ministri vash iranipe thay komuniteteya ano kosovako Raipen, Dalibor Jeftić phengya kay o ajukaripya e Briseleske samitesko sine buderune thay kay nesave olendar ajukarde bare yaveripya kola ka putaren o drom e dialogesko.

Anglo nesave dive e sherunoministro Hardinay e shuranlistenge dengya pe janipe kay pe buhlipe e Berlineske Samitesko sine truyalimo buderi presiyencar kay te cidel o prastav vash phiravipe e taksengo pe srbyuno mali, sar sebepi kay o dialogi te lugyargyol. Ov phengya kay akava olestar rodingya o saybiya e Samitesko, e germanyuni kancelarka Angela Merkel thay o franciako presidenti Emanuel Makron, numay vi o kosovako president Hashim Thaqi thay o albaniako sherunoministri Edi Rama.

“Sugeringyum e Ramushe duy ver kay te lel pe konsideripe akava olengo rodlaripe, feri so godingyum thay pale godinava kay phanglipe direktipeya ano may uqo nivelo e Germaniako thay Francako, sikavla yekh nevo thay shukarno shaipe kay te phiravgyol o puqipe e agoripesko e dialogesko ano may shayutne uqe nivelesko”, hramingya o Rama ano poro Facebook profilo.

Ani yaver rig , o shefi e srbyuna diplomatiako Ivica Daqiq dengya pe janipe kay ano avutno periodi ajukerla bari presiya pe Srbiya ikana si o lafi vash i Kosova.

“ Ji ano yulo kana manglape te adikergyol o Samiti ano Parizi, e Srbiya thay o presidento Aleksandar Vučić si te ovel pe baro pritisko. Ano sakola shaipne surya ka mangen te phagenamen, te doshakeren amari poziciya, kay te aven ji odote kay e Srbiya te nashalel sah , vay e Kosova te lel sah”, phengya o Ivica Daqiq vash o srbyuno portal “ Telegrafi”, phenipeya ini kay e Srbiya na ka lel pe konsideripe te iranelpe ano dialogi bizo cidipe e decisipesko e taksengo ano phiravipe e srbyune malesko.

Puqipe e dialogesko e alosaripesko e kosovaryune-srbyune relaciango, si te ovel yekh e sherune temengo ini ani Tirana, kote avutne kurkoste, ano andripe e procesko"Brdo- Brioni", si te len kotor o liderya e Kosovake thay Srbiyake, sar ini e mediatorka ano Briselsesko dialogi, Federika Mogerini.

KosovaLive Violeta Oroshi Berishaj

Pe romani qhib o stafi kotar o radio Romano Avazo